Kaj je sovražni govor

Pa kaj so tisočletja evolucije za eno ali dve ‘pametni’ generaciji slovenskih intelektualcev in potomcev odličnosti? S paradigmo na medijskem žuru in v družbi pobebavljenih funkcionarjev pri nas evolucija postaneš sam. 

In nastal je sovražni govor. 

V #SSKJ je beseda #sovražnost dolga kača na papirju

sovrážnost  -i ž (ā) 1.sovražen odnos, sovražno čustvo: kazati sovražnost v besedah in dejanjih; sovražnost do tujca / nenavadna sovražnost do življenja 2.mn., publ.vojaške operacije, oboroženi spopadi: ustaviti, začeti sovražnosti; sporazum o prekinitvi sovražnosti med državama / izbruh sovražnosti nenadna sprememba prikritega nasprotovanja v odkrit spopad (več o sovražnosti).

Sovražni govor pa je neznanka, če sploh obstaja?

To je novoizumljenka, ki je slovar slovenskega knjižnega jezika ( #SSKJ) ne pozna. Tako nova je, da jo iščemo v slovarju novejšega besedja slovenskega jezika. Rezultat enak prejšnjemu: “Zadetkov za sovražni govor ni”. Sovražnega govora ne omenja niti Ustava RS in ga dobesedno ni navedenega niti v Kazenskem zakoniku RS (KZ-1-NPB4).

Sovražni govor je okrogel, znotraj pa ga nič ni.

Je pa sovražni govor omenjen in površno razčlenjen le na spletni strani Spletno oko (SO). Ta spletni organizem je v meni zasadil sad dvoma. So redki, ki jim je na spletu uspelo dokaziti, da je zbiranje podatkov smiselno le, če se reševanja problemov prizadetih potem lotevaš s prakso od vrat do vrat, zbrane donacije pa porabiš za nadaljni razvoj sovražne evolucije in okrogle mize, kjer donatorje prepričuješ, da si ti eden in edini borec.

In kdo se loteva pravih retoričnih zločinov, kdo podaja ovadbe in kazenske pregone zoper ljudomrzneže?

Po defoltu so člani, zastopniki in varuhi česarkoli izvzeti iz pojma sovražnosti. Njihovo pojmovanje, četudi te nazovejo s fašistom, so zdravilnega pomena. So Alfa in Omega v presoji, njihova tolmačenja so bibličnih razsežnosti, so nedotakljivi in imuni na še tako smrtonosne nacionalistično-rasistične viruse. Nobena njihova izjava, naj si bo še tako krivična, žaljiva, ne more biti opredeljena, kot taka. Vsak  član uživa polno imuniteto in še več.

Največja arhivirana deponija retoričnega svinjaka pa gnije, smrdi in nihče se ji približati ne želi.

Kaj pa če ali če je res

  1. sovražni govor Stanovnikovo jurišanje v Dražgošah,
  2. sovražni govor cinično-zaničevalna Turkova izjava, nekdanjega predsednika drugorazrednih,
  3. sovražni govor sodni poziv sodišča v katerem grozijo s prisilno privedbo,
  4. sovražni govor tvitanje programskega svetnika #RTV Slovenije (bonus verbalnega nasilja),
  5. sovražni govor manipulativno-zavajujoče fake novičarstvo dnevnoinformativnih oddaj dominantnih medijev,
  6. težnja socialističnega zagovarjanja lastnih privilegijev,
  7. sovražni govor Jelinčičev puškomitraljez ????

Desettisoči smo priča, da folk redno opozarja na širjenje mržnje. Pri najbolj brutalnih primeri se seveda nekaj premakne. Najbolj gnusne kršilce nagradijo s funkcijo na kateri lahko svoje izrojenosti še bolj širijo, nekatere bogateje subvencionirajo.

Po definiciji Spletnega Očesa je sovražni govor izražanje mnenj in idej, ki so po svoji naravi diskriminatorne (ksenofobične, rasistične, homofobične in podobno) in uperjene proti različnim manjšinam (etničnim, narodnim, verskim, kulturnim, spolnim in podobno). Sovražni govor torej temelji na prepričanju, da so nekateri ljudje manjvredni, ker zaradi posamezne osebne okoliščine pripadajo določeni skupini.

Te osebne okoliščine so lahko:

  • narodnost,
  • rasa ali etnično poreklo,
  • versko ali drugo prepričanje,
  • spol,
  • zdravstveno stanje,
  • jezik,
  • spolna usmerjenost,
  • invalidnost,
  • starost,
  • gmotno stanje,
  • izobrazba,
  • družbeni položaj in druge

Kar večina vidi v zgoraj omenjenih primeri.

Zgoraj citirana definicija sovražnega govora je seveda omejena, prilagojena, partikulirana. Ljudski analizator trdi obratno, da je definicija sovražnega govora Spletnega Očesa čisti sovražni govor zoper večinsko populacijo. In kot pravi kolega Zirosi, “večina teh, ki o njem najbolj govorijo, živi z glavami globoko v lastni riti.”

Evo, dokaz, da je sarkazem najboljša definicija sovražnega govora.

Kaj pa Slovenci iz vseh vetrov pravijo o sovražnem govoru?

Andreja: “Sovražni govor je vse, kar sliši levičar, ko govori desničar.”

Matija Jeglič‏: “Vsako nasprotovanje in kritika laži, neodgovornega, škodljivega ravnanja je dandanes spoznano za “sovražni govor.”

Refleks: “Prebrisani Slovenci so izumili sovražni govor, da se z njim lahko branijo pred poštenimi napadalci?”

Martin Valič: “Sovražni govor je tisti, ki odvzema pravico drugemu, da izrazi svoje mnenje, četudi je butasto, usrano ali defektno.”

Winston‏: “Sovražni govor je zagovarjanje narodnega in rasnega interesa ter navajanje dejstev.”

Vsak dan bolj, pa z vsako zagato več, se zdi, da sovražni govor sploh ne obstaja. Je le hujskanje, žaljenje, sovražnost, zaničevanje … Sovražni govor ostaja prispodoba in izgovor nemoči, retorične invalidnosti, manjka inteligence in je nedoraslost varuhov. Nekdo pač srčno prezira fantastičine specifične tradicionalne pojme, da bi v s famozno frazo prikrival lastno nestrpnost, svobodno širil lastno sovražno retoriko in zaničevanje. Kreten je še vedno kreten, peder je še vedno peder in osel je še vedno osel. Sovražijo in ljubijo prav tako danes, kot so ljubili in sovražili pred stoletji. Tem dejstvom in resnici se  pač ne da izogniti z nobeno umetno frazo, z nobeno inštitucijo. Pravzaprav je nehumano, da si družba, ki slabo vzgaja, izmišlja ščite, ki bi prikrila realnost in nenazadnje na račun neresnic mastno služila.

In če sovražni govor bi res bil kredibilen pojem, bi v varuhom prijazni veseloigri njegovo premierno vlogo vrhunsko uprizorili prav izbrani igralci.

p.s.
Vsakršna podobnost omenjenih je zgolj naključna z dokazi.