Stare poštne znamke

Filatelija je fajn adrenalinski hobi. Lahko pa je zbiranje starih znamk tudi dober biznis. Večina starta na prvo in tako tudi preigrava. Jaz bi aktivnost, ki jo obvladamo zbiralci uvrstil v olimpijsko disciplino. Nad paro mahaš s kuverto ali jo, kot albert piškotek, namakaš v toplo vodo in upaš na najhitrešji ter najboljši rezultat. Bejbam na to gredo kocine pokonci.

Kdo zbira stare rabljene poštne znamke?

Otroci, frajerji, braintrusti, miss Amerike, Ronaldo, zgube, doktorji, Jan Plestenjak… Morali bi imeti filatelistični imenik. Seznam vseh zbirateljev znamk. Tako bi filatelisti lahko ustanovili klub, kot je Ajax, Arsenal, Barcelona, navijači pa bi se združili v fun club. UEFA (Union of European Filatelistic Associations – fzs.si 🙂 ) bi seveda organiziral ligo, mi pa bi razturali na turnirjih.

Kdo zamenja, prodaja in kupuje stare poštne znamke?

Ne spomnim se kdaj sem se navdušil nad prvo poštempljano (sskj: ožigosano, požigosano) pisemsko znamko. Najverjetneje takrat, ko sem v kakšni škatli za čevlje našel tisto famozno kuverto z napisom Air Mail. Na kuverti pa kip svobode. Pismo od tete iz Amerike. Lepe znamke so bile tudi na kuvertah iz Nemčije, Švedske, da Kenije ne omenjam. Znamke me očarajo še danes, a nisem več v tako hudi formi.

Kdaj sem nazadnje nalepil znamko na pismo? Ups! Sem eden tistih malomarnih za praznična pisanja.

Je pa tudi limanje znamk in kuvert gladiatorski šport, kjer lahko celo izgubiš življenje (George’s Susan die in Seinfeld). Tudi to bi morali uvrstiti v olimpijski repertoar ekipnih športov. Eden z iztegnjenim dolgim mokrim jezikom, drugi, dolgoprstni pa lepi znamke in pakira kuverte. 100 nalimanih znamk na kronometer.

Če še kdo piše pisma bi moral prejeti predsednikovo odlikovanje!

Vem, da v kuvertah še pošiljajo račune, opomine, izvršbe, sodbe…, a še na te se več ne lepi znamk, ampak zgolj udari pečat na stiskano nalepko. Tako neosebno, brezčutno. Sem in tja se še pošiljajo razglednice z dopusta. To vem, ker si otroci radi pišejo med sabo ali pošljejo razglednice z dopustov, izletov, ekskurzij. Upam pa da kdo od starejših iz Kranja več ne piše pisma prijatelju v Ljutomer, o tem kako se ima in kaj se tam dogaja? Leta so preveč dragocena in pošta premalo zanesljiva.

Kako odstraniš nalepljeno znamko, da je ne poškoduješ?

Bistro se spominjam časa, kako me je oče na domačem seminarju učil načina, kako najlažje in najbolj preprosto odstraniti nalepljeno znamko s pisma ali razglednice. Če si zbiratelj in znamke ceniš, moraš znamko do albuma pripeljati nepoškodovano. Zavreš vodo in kuverto ali razglednico, kjer je znamka, držiš nad paro. Če kuverte ali razglednice niso emocionalnega pomena in je znamk za odstranitev veliko, lahko te na široko obrežeš, da jih ne poškoduješ in vse daš v posodo s toplo vodo. Čez nekaj trenutkov bodo znamke same odpadle. Sledi sušenje in ravnanje, pa masaža in na koncu sortiranje v album. Vsekakor je zbiranje znamk hobi za sofisticirane ljudi. Ob znamkah si pomiriš živce, kot na ribolovu ali v savni.

Klasične poštne znamke so zamenjale samolepilne poštne znamke. Pred dnevi smo se tem nalepkicam čudil v trafiki. Ja, samolepilne so. Že takrat, ko je Keber omejil pitje, je Pošta Slovenije že računala na manj vlažne jezike.