Začenja se šola in, pozor, šolarji na cesti

Začenja se šola in, pozor, na cesti bodo tudi taki šolarji, ki v svet stopajo prvič.

Zadnjega smo in ne le v mesecu avgustu, ampak tudi zadnjega v počitniškem koledarju.

Že ko jutro je bilo prešerno, kot vse poletne dni pred njim,odkar so se zaprla šolska vrata, pa je že po previsu dneva bilo čutiti bolj napeto vzdušje.
Opaziti ga je predvsem pri tistih, ki gredo že ničkolktič guliti šolske kolpi. Tisti, ki bodo prestopila šolski prag prvič, so videti vsi blaženi, polni zanosa, radovednih misli, povsem neobremenjeno.

Štefan je baje že obrisal prah s šolskega zvonca, tudi Andreja je zloščila parket in lično namestila stole in mize. Jana pili svoj uvodni govor. Želi da zveni nežno, prijazeno in še kako radovednim glavam všečno. Tudi pred ogedalo se še kdaj pa kdaj postavi. Ne, ne, urejena je vedno, le obrazno mimiko potrenira, želi silhueto ene same velike dobrote. Oddajati želi čim bolj prijetne in pozitivne vibracije. Niti pomisliti ne upa, da bi se je morebiti kdo od njenih varovancev zbal. Jaz v njo ne dvomim, da bi ne osvojila publike malih učenjakov, ki stopajo življenju naproti. Skratka šolski team trenira in se pripravlja, pa pospravlja, le z eno mislijo v glavi:”Naj si prvošolčki zapomnijo dan, ko bodo prvič stopili v tovarne učenja!” To je njihov dan. To je  dan, ko se odpravijo na pot k velikim!
Ker vem, da je Jana pravi mucek, kar se tiče otrok, ki ji pomenijo vse, pa me malce skrbi postava v modrem. Srčno upam, da bodo na ceste in šole poslali prijazne ljudi, ki znajo presoditi moment, ko je potrebno pogledati skozi prste, biti tudi v uniformi korekten glede majhnih prekrškov, raztresenih nespametnih staršev in predvsem razsoden, kdo bi zares bil tisti, ki ga bi bilo potrebno oglobiti. Malčki so v večini že po naravi zadržani do uniformiranih mož v modrem, od nekdaj čutijo respekt in gojijo nekakšne strahove, zato je zelo pomembno kako bodo ti malim glavam vtirali  zgodovinski spomin. Vse nadebudne, štrafanja željne agente, ki se zavedajo svoje moč s katero smejo stanjšati denarnico bi sam, kot odgovorna oseba poslal na kakšen zalužen dopust, saj časa za nabiranje normnih sredstev, bo do konca leta še dovolj!

Letos je v šolske klopi sedlo med učenci in dijaki  na 449 osnovnih šolah in več kot 150 srednjih šolah po državi. Vključenih bo dobrih 160.000 osnovnošolcev, v srednje šole pa bo stopilo preko 86.000 mladih.
Številne družina med vojsko malčkov, ki prestopajo prag šole prvič, vključujemo znanja željne in nabrite šolarje. Torba je že preizkušena, čez celo poletje že napolnjena  z delovnimi zvezki, učbeniki in priborom. Sprobana in zverzirana čaka na start. Odlično se ji poda! Le tako velika je, pravzaprav je prvošolka majhna. Le kaj bi pričakoval od ne še 6 letnega otroka. Kar oči ti orosi misel, mimo katere ne gre,  da se s spominom vrneš in pomisliš,  kako je bilo prvič tebi. Hja, že ob vsaki kavi  počasi pomišljam kako minljivo je življenje, kako radostno zna biti. Ja,  pa tudi bridko.

O slednjem je razpredanja veliko nepomembno, saj svarilo je  direktno bolj primerno. Biti prvega na cesti je septembra strašna obveza. Prvi šolski dan, PAZLJIVO, STRPNO in prilagojeno… Ne le peš,  tudi z avtom ali pa kolesom, tudi, ko z motorjem še hrumite, kjer je šola dajte pazit NE na gas pritisnit.

Naj ne Stop bo le v križišču, pred rdečo, na polnih prehodih za pešce v neposredni bližini šole, ampak tudi v tistem trenutku, ko se pojavijo na obzorju  nedefinirane namere malčka z rumeno rutico okoli vratu, kateri se znajde na cesti.  Še kako pomembno bi bilo upoštevanje, čez leto zanemarjene – prezrte oranžne luč na semaforju, ker v vsej ihti ali zamudi, si bodo šolarji in dijaki privoščili več…  nestrpnosti, pa tudi manj… pozornosti!  Avtobusni postanki naj bodo najvišja stopnja alarmiranja, pa nepregledni, četudi že znani odseki, skratka vsak vogal zna biti nekaj, kar lahko zaznamuje!
Pazimo na mladino raje mi,saj  ni jim zameriti, za njihove raztresene misli, zaradi katerih jim ostaja premalo pozornosti za nepredvidljive tragične dogodke okoli sebe.

Ničesar ne bomo zamudili, lahko pa veliko pridobimo. Zazdi se mi, da bi prvi teden septembra morali  označiti za teden strpnosti!

Pozor in STOP še vedno  pomeni:” pazi in ustavi!”  Zdaj, ali si ogrožen ali pa si grožnja sam!