Svaljkanje Tanje Fajon proti prekopicanju Arturja Šterna

Politiki so, kot nadležen prah v stanovanju. Bolj ga brišeš več ga je in bolj se širi.

Ko smo že pri prispodobah. Ena takšnih prašnih mačk, kot jim pri nas doma rečemo ljubkovalno, je Tanja Fajon v politiki. Tanja se svaljka po političnem parketu in se nabira po parlamentarnih vogalih in preprogah od Bruslja do Tirane. Retorično je tako samosvoja, da svoje puhle pamflete javnosti prodaja pod blagovno znamko. Tega si seveda ni prislužila s korektnostjo in nepristranskostjo. Res, da izjeme ne potrjujejo pravila. Je pa red Tanja pravilo, ki potrjuje izjemo. Zadnja leta jo doma, verjetno tudi na tujem, redko kdo še jemlje z vso resnostjo, ampak vseeno. Njen domet je velik in ga je težko zanemariti. Ne zavoljo koristi, ampak zaradi škode, ki je stranski učinek njenega papagajskega bluzenja.

Se je nekoč vice prvak Kmetije ‘slavni’, Artur Štern, na svojstven pijanski način, lepo pohecal na svoj račun o hlepenju po oblasti. Ta isti Štern se kasneje v realnosti prebudil v iztrebkih svojega osla ležeč v lastnem urinu. Podobno, kot vsa orkestrirana diareja Tanje Fajon in fanatičnega rdečega orkestra nostalgikov. Vendar Tanja & co. se nikoli ne šalijo na svoj račun in se nikoli ne pogledajo v ogledalo. Tovarišica v zrelih letih, z več desettisoč evrskim mesečni dohodkom, khm! Ne se hecat!

Gre za organizem nabildan z intelektualnimi anaboliki in začinjen s kančkom otrobov, ki je za javnost nevaren. Divjaka skulira kakšen visok mawashi. Cinglanje v glavi je zgolj posledica velikega poka praznih delcev v možganih. Ta sproži verižno reakcijo zmedenih miselnih procesov. Oseba se vsaj v tistem trenutku resetira na tovarniške nastavitve, a ne za dolgo. Ampak pustimo subatomsko znanost znanstvenikom, in divjaštvo divjakom in anarhijo levičarjem.

Razlika med Arturjem in Tanjo je očitna. Intelektualno ju ločita svetova. Vsak od njiju živi v svoji navidezni resničnosti, le da Štern to prizna, Tanja pa ne. Never! Ampak to je že poglavje za doktor Gradišarja.