Trimčkanje po naravnih smetiščih

Dva dni pavze, malo drugačnosti, trimčkanje ali bolje rečeno rekreacijski sprehod po bližnjem gozdu, je bilo več kot dobrodošla sprememba. Čist zrak, dvig srčnega utripa, mraz na ušesa ti lepo popestrita misli in duha. Vedno sem mnenja, da je v vsakem dejanju, okolju ali človeku nekaj, kar je vredno pozornosti. 

Gozd ima svoj čar, da ti občutek anonimnosti in svobode. Ponekod celo organizirajo terapije sproščanja v ambientu gozda. Mi še nismo tako daleč.

• Divje svinje v Veliki vasi pri Krškem
• Trimčkanje po naravnih smetiščih

Smo v obdobju, ko so drva zopet aktualno sredstvo za kurjenje  v naši peči in tudi najcenejša, vsaj za tiste ki so iznajdljivi, predvsem pa lastnike gozdov. To je opaziti tudi v večjem izsekavanju in navsezadnje bolj vzdrževanem gozdu na določenih lokacijah. No, ni povsod tako, razlogov je gotovo več, a nebi ugibal. Spotaknil, pa bi se ob nekaj, kar ni v ponos nikomur, prej sramota vsem nam! Črna ali divja odlagališča odpadkov, ki gozdove spreminjajo v naravna smetišča!

Nekoč neokrnjena narava je že tako ali tako preteklost, a odlagališča smo ljudje uredili na to določenih lokacijah, za kar tudi mastno plačujemo, vendar nekaterim nič ni sveto razen tistega, kar je njihovo, a gotovo so tudi takšni, ki jim tudi to ni tuje.

Ne vem čigavi so gozdovi po katerih sem se sprehajal, pa niti  ni to pomembno, ker želim ispostaviti dejstvo,  da narava ne sprašuje, ko nam ponuja, zato mislim, da tudi sami za povračilo nimamo pravice soditi, ampak bi morali spoštovati kraj in prostor, kamor kaj odložimo.
Nervirajo me  črna odlagališča, zato sem jih nekaj dokumentiral. P ozanimal sem se in izvedel, kdo so nemarneži, ki jim ni mar za jutri njihovih otrok, okolico v kateri živijo, vodo ki jo pijejo, še manj za jutri mojih ali vaših potomcev. Toda meni je mar, kakšno vodo bom pil, kako bo izgledalo okolje, kjer bom nekoč sprehajal otroke in nekoč morda vnuke… Res, da ena oseba  ne bo uničila okolja, če se to dela masovno, je katastrofa.
To,kar sem opazil tokrat, je seveda le fizična ovira, katere škodo lahko popravimo, kako naj popravljamo, škodo povzročeno z odlaganjem na teh črnih odlagališčih v primeru nevarnih snovi, kemikalij, olj…ki se nahajajo v strojih, aparati ali vozilih, ki domujejo po teh oazah naravnih lepot? Škode so nepopravljive…
Osebno vem, koliko me stane mesečno nakazilo na račun komunale in čeprav se mi zdi veliko, bom dejal, da je prav, saj je le denar. Bistvo je,  da gre za prave namene! Žal to, da popravljamo oziroma pospravljamo za nemarnimi državljani, ni pravi namen.

Sem se poglobil in izbrskal nekaj zanimivosti, ki glede teh reči prav vzamejo sapo. Kdo bi si mislil, koliko finančne škode, bog si ga vedi, koliko ekološke, so povzročili takšni prostorčki, ki so mi med sprehodom dvignili tlak?! Številke so le za Ljubljano, kolikšen je je šele skupek vseh zneskov za  državo? ASTRONOMSKI!

Skoraj pol milijona evrov za črna odlagališča, precej več kot v lanskem letu, se glasi eden od prispevkov na to temo
Vrtičkarji ob Zaloški cesti so se odločili, da svoje obveznosti preložijo na pleča smetarjev, najhuje je ob Savi
torek,12.02.2008

LJUBLJANA-V ljubljanskem mestnem proračunu je za odstranjevanje na črno odloženih smeti namenjenih 417.000 evrov. To je precej več, kot so na Snagi, ki po nalogu inšpekcije sanira črna odlagališča, porabili lani.

V ljubljanskem mestnem proračunu je za odstranjevanje na črno odloženih smeti namenjenih 417.000 evrov.
Lani so za odstranitev 22 odlagališč z več kot 30 kubičnimi metr iodpadkov in 162 manjših divjih odlagališč porabili dobrih 292.000evrov.
Pričakovati je, da se bodo v kratkem ustavili tudi ob Zaloški cesti, eni od vpadnic v slovensko prestolnico, saj so se nekdanji vrtičkarji med križiščem s Toplarniško in Kajuhovo ulico očitno odločili, da bodo odvoz smeti, predvsem pa strešne kritine, ki so jo sneli z barak na svojih vrtičkih, prepustili kar delavcem Snage. Ti odločbe inšpektorja za odstranitev odpadkov še niso dobili, je pojasnil Valter Nemec, namestnik direktorja Snage, bodo pa zato o tem sami obvestili inšpekcijo.
Za primerjavo naj zapišemo, da je bilo leta 2005 v mestnem proračunu za odvoz nezakonito odloženega predvsem gradbenega materiala in drugih smeti rezerviranih tedanjih 70 milijonov tolarjev ali 238.000evrov. Tega leta so delavci Snage sanirali osem večjih črnih odlagališč in odpeljali 3700 kubičnih metrov odpadkov, ob tem pa so sanirali tudi 193 manjših odlagališč. “Da pridemo odstranit odpadke z manjšega nelegalnega odlagališča, navadno potrebujemo nekaj dni od prejetja odločbe inšpektorata, za večjaodlagališča, kjer je več kot 30 kubičnih metrov smeti, potrebujemo podizvajalce, smeti pa nato odstranimo v dobrem tednu dni od prejete odločbe inšpektorja,” je pojasnil Valter Nemec.
Najbolj kritično območje v Ljubljani je po oceni strokovnjakov bližinaSave. Snagini delavci so lani največ smeti odpeljali maja, ko so odstranili 1600 ton odpadnega materiala, tudi z vrtičkov Žale. Pri odstranjevanju odpadnega materiala z vrtičkov je bil glavni izvajalec Komunalno podjetje Ljubljana, Snaga pa je bila njihov podizvajalec.
Sredi oktobra so bili delavci Snage že v bližini območja ob Zaloški, ki je spet zasmeteno, in sicer ob Toplarniški nasproti toplarne, od koder so odpeljali 53,87 tone odpadkov. Zadnji dve večji sanaciji so lani izvedli sredi decembra, ko so v Stožicah z območja ob Savi in z vzhodne strani Hipodroma odpeljali 121 ton smeti.(vir)

Ne vem kako bi se učinkovito lotili teh problemov, v prvi vrsti pa gotovo odkrivanju ljudi, ki to povzročajo?S  kaznovanjem storilcev, ki ustvarjajo črna odlagališča, bi dodobra razbremenili proračun, ki gre v te namene. Neverjetno pa je dejstvo, da ljudje, ki so ustvarili divja odlagališča, ob katera sem se spotaknil ne plačujejo komunalnih prispevkov.

Torej, tisti ki smo solidarnostni in zavestni do takšnih reči,  skrbimo, sortiramo ter honorarno delamo v službi malomarnežev, za nagrado pa še plačujemo.
Takšne reči res najstrožje obsojam!