Abstinenčna kriza je končana

“Marko Crnkovič mora, da je res pes?! Laja full, grize pa ne. Če ima steklino lahko potrdijo, le zdravniki”, na logično razmišljanje na Zaustaviti stekle pse desnice.

“Za medijski teroristnični napada si Marko Crnkovič sme obetati vsaj odpis dolgov, lahko še preselitev v večje, mondenejše, socialno stanovanje, kajne?”, je na Markove stekle pse desnice zapisal Odklop na twitterju.

Ne bi se strinjal z naštetim. Ne trdim pa, da kaj od tega ne držati. Pravim le, da je Crnkovič res lahko kje staknil steklino, saj svoj gobec vtakne v prav vsak sekret in se v biografski pripovedi spreneveda v stilu človeka Crnkodlaka. Pa še nekaj je. Fizično Crnkovič ni nikomur nevaren, kot recimo Zoran Predin ali Jelko Kacin, kateremu celo zrolan časopis na glavi Iva Hvalice pride prav. Jaz osebno se težko pripravim kaj zrolat. Tudi kidanje snega mi ni ljubo, če mi nalogo nekdo zaukaže. Vseeno pa mi je kidanje bolj pri srcu od branju kakšnega ničvrednega čtiva v katerem se provokator puhoglavo zaletava v vse česar ne razume, kar mu ni blizu in v spisu naklada o tem, kar ni, in kar nikoli ne bo. Čeprav je vsakdo za nekaj dober, pa ni nujno, da je dober v tistem, kar želi počne. Lepo sem napisal pred leti, še kot pikzigmar cenzor:

Ne da bi se najedel lepih besed, poučil o slovnici in bog ne daj kaj novega izvedel, ampak dobrohotno lahko pisanje me zrelaksira. Obožujem pikantne, takšne, ki ne udrihajo na vso moč, ampak le tepežkajo po malem, s pridihom humorja. Takšne, ki eno stran ustnice nehote velečejo navzgor, ne da bi to mi vedeli ali želeli. Le za odtenek, ko nasmeh morda še najbolj spominja na ciničnega. (citat iz zapisa Komu so namenjene kolumne)

Z drugimi besedami: “Škoda da nekateri pišejo kolumne le zase in za svoje najbližje, misleč, da njihova klanfanja prodajajo časopis.” — se je zaključil zgornji prispevek.

Ničesar od tega Marko Crnkovič takrat ni bil. In kakšen je Marko Crnkovič danes – pravzaprav bolj korektno vprašanje –  v kaj se je Marko Crnkovič prelevil?

Marko Crnkovič je v prvi vrsti nategator, prevarant (to je dokazal sam, ni bilo potrebno drugim) postransko je še kao glavni urednik, kolumnist, novinar, šef deska, redaktor, lektor, slovnični fašist in stilist, fotograf, admin, tajnica in fikus Fokuspokusa ter po novem zakajena luzer. Piše in provocira že več, kot trideset let. Razen nekaj bralcev ga nihče ne mara, pa tudi on ima rad samo sebe in dva bralca — no, in dobre avtorje. Ne mara ga niti žena. Raje piše kot misli, čeprav dasigares misli zelo malo. Več napiše kot prebere. Vse ga zanima, nič ga ne briga. Ima največ followerjev na Twitterju med vsemi slo-medijskimi zasvojenci. Fokuspokus je prvi medij, ki mu ga je uspelo ustanoviti. (vir:FokusPokus)

Bio mu je napisala mama, saj polovica od navedenega ne drži. Ima se za košer pisuna, a se glede na premoženjsko stanje in vsebine bolj nagiba na klošar pisuna. Poln je kiča, samoljubja in gneva. Skratka bio je čista novoletna želja, ki se mu bo težko izpolnila prej, kot ga bo zapustila žena. Vsekakor pa drži, da je zasvojenec, odvisnik. Ko odvisnik prekine konstantno doziranje zapade v abstinenčno krizo.

“abstinénčna kríza -e -e ž (??, ?) skupek vegetativnih in psihičnih motenj, ki se lahko pojavijo pri  odtegovanju, odtegnitvi zdravila, alkohola, mamila pri odvisniku”

Pamet se mu več ne šteka z jezikom ali udi. Pojavi se nervoza, razdražljivost, agresivnost, blodnje in tudi halucinacije. V tej fazi človek postane žival, včasih takšna zver, kot stekel pes.

Uživanje alkohola, drog ali nevarni zdravil je pogosto povezano tudi z nasiljem, z zlorabo in zanemarjanjem otrok, z razpadom družin, osebnimi propadi (stečaji) s slabšimi delovnimi uspehi, nenadzorovano retoriko in z večjo odsotnostjo z dela, z nezaposlenostjo in posledično s še večjo socialno ogroženostjo posameznika in njegove družine. Kriza ne izbira. Na njo niso imuni niti pisatelji, kolumnisti, tudi ne fašisti, niti uradniki in ne osli.

Kot bi rekli Judje: “Eye for eye – teeth for teeth!” In na kolumnistovo provokacijo se ja na twitterju usula milijarda komentarjev.

Venček primernih in še kar zmernih:

Levičarji imajo neko morbidno fiksacijo na pse. Baričevička, tist avtor “Pes, pizda, peder”, tista s Prešernovo nagrado, Crnkovič
Haklov dvorni norček Crnkovič prekosil Spomenko Hribar – tokrat ima težave s “steklimi psi desnice”
Crnkovič grdo podpihuje sovraštvo in se sklicuje na Spomenko Hribar,ki po mojem ni merodajna,glede na to,da je javno ponujala M.Makovec Brenčič za predsednico tehnične vlade,ko so rušili Pahorja.Glede na delovanje MMB zdaj,bi bili pa v resnih škripcih,če bi upostevali Hribarjevo.
Te dni je po 30-letih končno do svojih 5 minut slave prišel Večerov kolumnist Marko , provokativni pisec, ki si ga, zaradi nezadovoljstva, že leta mediji podajajo, kot žogico.
Da celotno(!) desnico imenuje sodrga, spominja na sovražni govor. Gre za ščuvanje proti skupini na podlagi njenega političnega prepričanja.
Jaz samo pravim, da je to odvratni diskurz. Upam, da po tvoje zato še nisem sodrga.
Kolumna je dosegla namen, ni pa dosegla cilja, ki si ga je zadal avtor. Da sem jo sam ocenil sem jo moral prebrati, kar Crnkovič za tuje tekste naredi redko, a jih vseeno komentira. O tem je potrdil celo v svojem bio. Zapis Zaustaviti stekle pse desnice je bil mlečen, kot je mlečen avtorjev pristop do literature. Ni bil niti razdiralen, kot je bil razdiralen odziv nanj. Človeka pač sodiš po njegovi inteligenci. Kam pridemo, če se bomo spravljali na prizadete ali bolne. Kam se bo pomaknila meja strpnosti? Prav s tem vprašanjem se avtor ubada v vsakem odstavku in v tem, in le v tem, se z njim popolnoma strinjam.