Slovenski pokojninski sistem, kot legalizirana piramidna shema ustvarjalcev iz prejšnjega sistema

Ko si ustvarjalci iz prejšnjega sistema slovenski pokojninski sistem vzamejo za talca izgleda ta, kot legalizirana javna piramidna shema. O slovenskem pokojninskem sistemu, upokojencih in pokojninah.

Zakaj je skrajni čas za resnico!

Slovenski pokojninski sistem je dolgo veljal za simbol socialne varnosti. A danes se vse več ljudi sprašuje: Ali je ta sistem res vzdržen? Ali pa gre za legalizirano piramidno shemo, ki se sesuva pod lastno težo?

1. Kako deluje trenutni sistem

Temelji na dokladnem modelu: delovno aktivni financirajo pokojnine upokojencev. Ni individualnih računov: tvoji prispevki ne gredo na tvoj račun.

Ni naložbenega donosa: denar se ne plemeniti, ampak porabi sproti. Vzdržnost je odvisna od razmerja delavci vs. upokojenci.

2. Zakaj se slovenski pokojninski ststem zdi kot piramidna shema

Novi vplačniki financirajo stare izplačnike. Zaradi staranja populacije sistem potrebuje vedno več vplačil, da ostane na površju. Starostna meja se viša, pokojnine stagnirajo. Zaupanje v sistem pada, a izstop ni mogoč!

• Državne subvencije za revne in obubožane borce
• Adventni venčki in Advent
• Naklada tedniku Mladina in Večer pada subvencije iz proračuna rastejo

3. Kam je šel denar generacij, ki so že vplačevale?

Denar od vplačanih aktialnih prispevkov ni bil in ni shranjen, ampak porabljen za prejšnje generacije. Se pravi, delovni aktivni vzdržujejo upokojence. Vplačana sredstva niso bila zaščitena pred inflacijo, denar ni bil naložen v sklade, ampak v proračun. Na kratko, se porablja za plače, pokojnite in tekoče vzdrževanje javnega aparata.

Ocenjujem, da je bilo iz sistema odtujenih 50–100 milijard evrov.

4. Zgodovinske korenine: KPS, KPJ in dediščina privilegijev

Sistem je nastal v času centralizirane oblasti. Funkcionarske pokojnine in posebni statusi so se ohranili. Zaposlitve po pripadnosti, ne po prispevku. Institucije niso bile reformirane, le preimenovane.

5. Zakaj reforma z osebnimi računi še ni bila izvedena

Ker strošek prave reforme  stane 50–100 milijard evrov. Za blagi in postopni prehod bi potrebovali vsaj enoletno proračunsko porabo javnega sektorja ali recimo minimalni 10 milijard evrov in tako vsaj vsako drugo leto, da bi pokrili pol novozaposlene generacije.

Sočasno financiranje obstoječih pokojnin. Politična kratkovidnost in strah pred izgubo nadzora. Pomanjkanje volje, ne možnosti.

6. Kaj bi bila poštena rešitev in so pokojnine dodeljene pravično.

Nikakor. Uvedba osebnih pokojninskih računov. Že v predhodni točki omenjen začetni kapital za vsakega aktivnega državljana. Takojšnja odprava privilegiranih pokojnin. Zaseg nezakonito pridobljenega premoženja in delna vračila teh kvazi priviligirani transferjev. In, transparentnost in pravičnost kot temelj.

7. Primeri iz tujine

8. Pogodba, ki je ne sme kršiti niti Bog

Ko posameznik vstopi v pokojninski sistem, sklene implicitno pogodbo z državo: v zameno za desetletja prispevkov bo prejel dostojno pokojnino. Ta pogodba je temelj zaupanja, in spreminjanje njenih pogojev za nazaj je etično in pravno nedopustno in tudi sporna.

Tisti, ki je včeraj vstopil v pokojninsko shemo, mu niti Bog ne sme spreminjati pogojev. Lahko jih postavijo tistemu, ki bo prišel jutri.”
To ni le mnenje — to je načelo civilizirane družbe. Spreminjanje pravil med razmerjem je kaznivo v vsakem pogodbenem pravu, razen če se stranki strinjata. A v pokojninskem sistemu država enostransko spreminja pogoje, brez soglasja vplačnikov.
“Ne zanima me, ali je to vlada ali sveti Peter. Tako pač je.

Če želimo ohraniti civiliziranost, moramo spoštovati pogodbe, ki jih sklenemo z državljani. Pokojninski sistem ni igra oblasti — je zaveza, ki mora veljati, ko je enkrat sprejeta. Reforme naj veljajo za prihodnje generacije, ne za tiste, ki so že v sistemu.

Zajec se ne bo ustavil sam

Slovenski pokojninski sistem ni več simbol varnosti, ampak opozorilo pred iluzijo. Če želimo pravičnost, preglednost in dostojno starost, moramo zahtevati reformo.

Ne jutri.

Zdaj!