Slovenski kapitalski trg: reketiranje in brutalno izkoriščanje delničarjev, obdavčevanje fiktivnih dobičkov
Zakaj je slovenski vlagatelj v tako slabi poziciji?
uporablja infrastrukturo, ki je monopolna, in je obdavčen po pravilih, ki ignorirajo realnost tržnega gospodarstva.Medtem ko FURS obdavčuje “papirnati dobiček”, KDD in borzni posredniki pobirajo stroške na vsaki strani transakcije – dvakrat, če je treba. Rezultat? Sistem, ki bolj spominja na reket kot pa na sodoben kapitalski trg.
Kako je Slovenija izgubila lastniski trg: Zgodba o kdd in prisilnih račnih, tihih stroških
KDD – monopol, ki ga nihče ne nadzira
Centralna Klirinško Depotna Družba (KDD) je edina institucija, ki vodi registre slovenskih delnic. To pomeni: ni konkurence, ni pritiska na cene in ni realne alternative. Vsaka transakcija pomeni KDD strošek – in to ne enkrat, ampak dvakrat: enkrat za prodajalca in enkrat za kupca.
V večini držav EU se strošek zaračuna enkrat, običajno brokerju. Pri nas pa se zdi, kot da je vsaka premaknjen kos papirja priložnost za dodatno zaračunavanje vlagateljev, naložbenikov.
Prisilni trgovalni računi – “modernizacija”, ki je postala past
Ko so na KDD, kakor, ukinili registrske račune, so bili imetniki delnic prisiljeni odpreti trgovalne račune. To je pomenilo nove mesečne in letne provizije, stroške prenosa, stroške izplačil, stroške nakupa in prodaje.
Kar je bilo predstavljeno kot modernizacija, je v praksi postalo stabilen vir prihodkov za posrednike. Mali
vlagatelj pa je iz lastnika delnic postal naročnik storitev, ki jih ni nikoli zares želel ali naročili!
FURS – obdavčuje dobiček, ki v resnici ne obstaja
Trenutno obdavčevanje imetnikov delnic je ironično. FURS pri izračunu kapitalskega dobička ignorira vse realne stroške vlagatelja:
- provizije nakupa in prodaje,
- KDD stroške,
- stroške vodenja trgovalnega računa,
- prenose,
- platforme in
- konverzije valut.
Njihova logika je preprosta, ko gre za obdavčevanje delnic: prodajna cena minus nakupna cena je dobiček. To pa je pogosto daleč od resnice.
Primer:
Kupiš delnice za 2.000 € >> Prodaš jih za 2.100 €.
Skupni stroški (provizije, KDD, vodenje) znašajo 120 €.
Realni rezultat: –20 € (dejansko si v minusu).
FURS pa vidi 100 € “dobička” in obdavči 25 € davka. Sistem tako obdavčuje tudi izgubo.
Dvojno zaračunavanje, kot slovenska posebnost
Vsaka transakcija delnic pomeni strošek za prodajalca in strošek za kupca. KDD in posredniki tako zaslužijo dvakrat
na eni sami transakciji. V normalnem tržnem gospodarstvu bi temu rekli oderuštvo ali še bolje, reketiranje imetnikov delnic. Pri nas temu rečejo “stroški poslovanja”.
Mali vlagatelj pri tem nima nobene pogajalske moči – sistem je postavljen tako, da ga enostavno sprejme ali pa
izstopi s trga.
Zakaj je tak sistem škodljiv za Slovenijo kot celoto?
Slovenski kapitalski trg je majhen, nelikviden, drag in neprijazen do malih vlagateljev. Zastarela ureditev in
visoki stroški odvračajo ljudi od vlaganja, kapital ne kroži, podjetja težje rastejo, država pa dolgoročno izgublja
potencialne davčne prihodke.
Mlajši vlagatelji se zato množično obračajo k tujim brokerjem, kjer so stroški nižji, postopki enostavnejši, trg pa
bolj pregleden. Namesto da bi domači sistem spodbujal vlaganje, ga aktivno duši.
Kaj bi moral narediti sodoben sistem?
- upoštevati vse stroške transakcij pri izračunu kapitalskega dobička,
- zaračunavati KDD stroške enkrat, ne dvakrat,
- odpreti prostor konkurenci pri vodenju registrov,
- znižati provizije in jih narediti pregledne,
- poenostaviti in digitalizirati postopke prenosa delnic,
- vzpostaviti sistem, ki male vlagatelje obravnava kot partnerje, ne kot bankomat.
To je standard v številnih državah EU. Slovenija bi se lahko brez težav približala tem praksam, če bi bilo volje.
Pod črto, v razmislek
Slovenski vlagatelji niso razvajeni in niso nerealni. So samo utrujeni od sistema, ki jih obravnava kot vir prihodkov, obdavčuje nerealne dobičke, ignorira realne stroške in deluje po pravilih iz prejšnjega stoletja.
Težko je razumeti, razen ob dejstvu da je stroka toga in mediji vlagateljsko polpismeni, ampak treba je o tem govoriti glasno – ne samo po forumih in zasebnih pogovorih, ampak tudi javno, strokovno in politično – in kakšnemu nepridipravu stopiti na rep.
- Zakaj plačujem dvakrat za eno transakcijo?
- Zakaj FURS ignorira moje stroške?
- Zakaj je KDD monopol brez realne konkurence?
- Zakaj je sistem zastarel in neprijazen do malih vlagateljev?
- Zakaj mali vlagatelj vedno potegne kratko?
In predvsem: zakaj se to še vedno tolerira?
