Najbolj nevarne stvari v Sloveniji niso prepovedane, so samoumevne

Živimi v državi, kjer te ne uničijo kriminalci, ekstremisti ali te pokoplje teorija zarote.
Ne, ne. Pri nas te uničijo samoumevnosti.
Tiste male, neopazne, vsakdanje stvari, ki jih nihče ne preverja, ker “saj tako mora biti”.

Samoumevno je, da sistem deluje.
Samoumevno je, da država ve, kaj dela.
Samoumevno je, da so zakoni logični.
Samoumevno je, da boš varen, če boš tiho in priden.

In ravno zato je vse narobe.

Ker ko nekaj postane samoumevno, postane tudi nedotakljivo. Nedotakljivo pa je pri nas samo tisto, kar je najbolj pokvarjeno in najbolj uzakonjeno.

V Sloveniji ne rabiš teorije zarote.
Dovolj je, da odpreš uradno pismo.
Dovolj je, da pogledaš obrazec.
Dovolj je, da poskusiš nekaj urediti.

Slovenija ne rabi zunanjih sovražnikov.
Slovenija je sama sebi največji sovražnik.

Sistem te ne napade z orožjem.
Napade te z absurdom, z nelogiko. Z birokratsko matematiko, kjer je nič dohodkov = dolg, kjer je nič pravic = obveznost, kjer ni varnosti, ampak je incident tvoja krivda, kjer ubežniki niso plen, ampak priviligiran status.

Pa se potem čudimo, zakaj ljudje izgorevajo, zakaj bežijo, zakaj molčijo.
Mogoče zato, ker je vsak poskus razumevanja sistema kot gledanje slabe reklame: najprej se smejiš, potem te moti, potem te razjezi — in na koncu ugotoviš, da je problem v tebi, ker si jo sploh gledal.

Kaj je normalno ali kaj nam govorijo in kar v resnici živimo.

Če te je kontekst zmotil, super.
Če te je ob tem zabolelo, še bolje.
Če te je objava razjezila, popolno.

To pomeni, da si že vstopil, in da je Siva cona prostor, kjer se boš počutil najbolj varovano.