Statistika samomorov v Sloveniji zasenči številke umorov in število smrti na cestah

Razprave o varnosti in javnem zdravju v Sloveniji pogosto poudarjajo prometne nesreče in nasilna kazniva dejanja, saj gre za dogodke, ki so medijsko izpostavljeni, politično občutljivi in družbeno vidni. Vendar pa statistični podatki kažejo izrazito nesorazmerje med pozornostjo, ki jo prejmejo ti pojavi, in dejanskim obsegom različnih vzrokov smrti.

V zadnjih letih v Sloveniji zaradi prometnih nesreč umre približno 80–90 ljudi letno, zaradi umorov pa okoli 15–20.
V istem obdobju pa zaradi samomora umre med 360 in 410 ljudi letno, kar pomeni, da je samomor približno petkrat pogostejši vzrok smrti kot prometne nesreče in približno dvajsetkrat pogostejši kot umor. Kljub temu ostaja samomor v javnem prostoru pogosto potisnjen v ozadje, obremenjen s stigmo in premalo obravnavan kot sistemski javnozdravstveni problem.

Primerjalna analiza umrljivosti zaradi prometnih nesreč, umorov in samomorov v Sloveniji: trendi 1990–2023

Pa poglejmo in primerjajmo statistično analizo umrljivosti zaradi prometnih nesreč, umorov in
samomorov v Sloveniji, s poudarkom na dolgoročnih trendih od leta 1990 do 2023.

Metodologija

Viri podatkov: NIJZ (Letopis o zdravju), SURS (SiStat), WHO Mortality Database, Eurostat.

Obdobje analize: 1990–2023.

Kazalniki: absolutno število smrti; trendi skozi čas; primerjava med vzroki; razmerja med kategorijami.

Klasifikacija vzrokov smrti (ICD-10):

• Samomor: X60–X84
• Umor: X85–Y09
• Prometne nesreče: V01–V99

Podatki so obdelani na agregirani ravni, brez osebnih ali občutljivih informacij. Vrednosti so zaokrožene, kjer je to potrebno, pri čemer je ohranjen realen trend in razmerja med leti.

Rezultati

1. Tabela samomorov po letih (1990–2023)

2. Samomori – opis trenda

Slovenija je v 90. letih beležila izjemno visoke stopnje samomorov, s približno 550–570 primeri letno. Po letu 2000 je sledil postopni upad, ki pa se je po letu 2010 ustavil. V zadnjem desetletju se število samomorov giblje med približno 360 in 430 letno. Najnižja vrednost v obdobju je bila zabeležena leta 2018 (369), najvišje pa v poznih 90. letih. Leta 2022 je bilo zabeleženih 407 samomorov, leta 2023 pa približno 360, kar predstavlja občuten padec.

3. Prometne nesreče

V 90. letih je v prometu umiralo več kot 300 ljudi letno. Zaradi izboljšav infrastrukture, zakonodaje, nadzora in preventivnih kampanj je število prometnih žrtev do leta 2020 padlo na približno 80–90 letno. To predstavlja enega največjih uspehov slovenske javne politike na področju zmanjševanja nasilnih vzrokov smrti.

4. Umori

Slovenija je ena najvarnejših držav v Evropi glede umorov. Letno jih je med približno 15 in 25, brez izrazitih dolgoročnih trendov rasti ali padanja. V absolutnem smislu gre za relativno majhno število, ki pa je v javnosti pogosto medijsko zelo izpostavljeno.

5. Primerjalna razmerja

Tipična razmerja med analiziranimi vzroki smrti so naslednja:

Samomor je tako najpogostejši nasilni vzrok smrti v Sloveniji, vendar hkrati najmanj izpostavljen v javnem diskurzu.

Analiza kaže, da je Slovenija v zadnjih treh desetletjih dosegla pomemben napredek na področju prometne varnosti, medtem ko se pri samomorih napredek ustavlja. Razlogi za visoko stopnjo samomorov so večplastni in vključujejo demografske, socialne, kulturne in zdravstvene dejavnike.

Med ključnimi dejavniki so demografska struktura (starejši moški so najbolj ogroženi), visoka poraba alkohola, več drog, stigma duševnih tegob, pritisk družbe, represija sistema in ekstremnih zakonodajnih potiskov v razčlovečenje in degradacijo dostojanstva.

Dati glas številkam, ki so prevečkrat samo hladni podatki res ni najbolj človeško, je pa nujno predvsem spoštljivo do vseh umrlih, ki so sistemsko potisnjeni v pozabo.