Google bubble: številka 1

Za dobro jutro sem odprl Google ADSense. Saj ne da bi kaj pričakoval, ker tam čudežev pač ni, zgolj rutinsko, kot občasno preverim vreme. Je pa slednje v primerjavi z analitikami včasih bolj konsistentno.

In tam me je pričakal bubble prizor, katerega bi moral spremljati napis “Eksperimentalna umetnost. Do not touch.”

1 obisk – ena!

En sam. Kot da bi imel spletno stran v zaklenjeni omari nekje v kleti, do katere vodi skrivna luknja, ki jo pozna le Jerry the mouse.

Potem odprem Matomo. Grem preverit v CPD. Počekiram še Statcounter in nazadnje strežnik — promet teče, kot vedno. Tam-tam.

Ampak Google. 1, resno?

 

Medtem nekje na Irskem

Analitik 1: “Gospod… uporabnik je preveril Matomo.”

Vodja: “Ne… ne Matomo…”

Analitik 2: “Gospod… zdaj odpira CPD.”

Vodja: “CPD?! To je… preveč podatkov!”

Intern: “Gospod… zdaj odpira strežnik.”

Vodja (bled): “Strežnik… ima… resnico.”

 

Vsi utihnejo.

 

Analitik 3 (tisti preveč navdušeni): “Gospod… imam idejo!”

Vodja: “Ne maram tvojih idej.”

Analitik 3: “Če bi imel javni mail… bi mu lahko pisali!”

Vodja: “Pisali?!”

Analitik 3: “Ja! Mu razložimo! Mu ponudimo opravičilo! Mu damo kak bonus!

Kak kupon! Kak… nalepko!”

Vodja: “Mi nimamo nalepk.”

Analitik 3: “Lahko jih naročimo!”

Vodja: “Mi ne naročamo!”

Analitik 3: “Lahko mu damo… personaliziran odgovor!”

Vodja: “Mi nimamo personaliziranih odgovorov!”

Analitik 3: “Lahko mu damo… generičen odgovor!”

Vodja: “Mi imamo samo generične odgovore!”

Analitik 3: “No, evo! Problem rešen!”

Vodja: “NE! Če mu pišemo…

… potem bo vedel, da vemo, da ve!”

Vsi: “Oooooh…”

 

VSTOPI PRAVNA SLUŽBA  (najbolj mogočen oddelek vsake korporacije)

Vrata se odprejo. Bombastični vstop pravne direktorice — hladna, mirna, mrka, oblečena v črno, kot da prihaja s sedmine.

 

Pravna direktorica: “Slišala sem… da nekdo predlaga… da bi pisali uporabniku.”

 

Vsi analitiki se obrnejo k Analitiku 3.

 

Analitik 3: “Jaz… samo… mislil sem…”

Pravna direktorica: “Ti… nisi tukaj zato, da misliš.”

Analitik 3: “Ne… ne… jaz… ne mislim več.”

Pravna direktorica: “Dobro.”

Vodja: “Gospa… uporabnik preverja druge analitike.”

Pravna direktorica: “Koliko?”

Analitik 1: “Matomo… CPD… strežnik…”

Pravna direktorica: “Strežnik?!”

Analitik 2: “Ja…”

Pravna direktorica: “Strežnik je… nevaren.”

Vodja: “Vemo.”

Pravna direktorica: “Če vidi neskladje… lahko…”

 

Vsi analitiki se nagnejo naprej.

 

Pravna direktorica: “… lahko… začne… spraševati.”

Vsi analitiki: “NEEEEE!”

Pravna direktorica: “Če začne spraševati… bo pričakoval odgovore.”

Vodja: “Mi nimamo odgovorov!”

Pravna direktorica: “Zato… mu ne smemo pisati.”

Analitik 3: “Ampak… jaz sem mislil—”

Pravna direktorica: “Ti… ne misliš.”

Analitik 3: “Res ne. Opravičujem se.”

Pravna direktorica: “Poslušajte me. Ne bomo mu pisali.  Ne bomo mu razlagali. Ne bomo mu ničesar ponudili.  Ne bomo mu ničesar priznali. Ne bomo mu ničesar zanikali. Ne bomo mu ničesar potrdili.”

Ne bomo mu ničesar zanikali. Ne bomo mu ničesar potrdili.”

Vodja: “To ste že rekli.”

Pravna direktorica: “Dvakrat.

Da si boste zapomnili.”

Analitik 1: “Gospa… kaj pa če… napiše blog?”

Pravna direktorica: “Naj napiše.”

Analitik 2: “Kaj pa če ga deli?”

Pravna direktorica: “Naj deli.”

Analitik 3: “Kaj pa če ga… arhivira na Wayback?”

Pravna direktorica (z grozo): “NE… NE WAYBACK…”

Vsi: “NE WAYBACK!”

Pravna direktorica: “Če gre na Wayback…

… potem je resnično.”

 

In medte, ko pišem se je izgubil še eden. Prav verjetno se je na kraj zločina vrnil nekdo iz administracije. Ampak jaz sem na ta račun ob 12 uri že na 2, ha ha ha. To ni več analitika. To je digitalni kvantni razcep, kjer vsak sistem živi v svojem vesolju in se dela, da je edini, ki ima prav.

Če bi to videl v filmu, bi rekel, da je scenarist pretiraval. Ampak ne — to je realnost. Moja realnost. Tvoja realnost. Realnost vseh, ki smo dovolj trmasti, da še vedno vzdržujemo svoje spletne strani in kilave bloge s katerimi filamo iskalniške požeruhe.

Najbolj fascinantno pa je to, da nisem naredil nič drastičnega. Nisem izklopil skript. Nisem blokiral dostopa. Nisem sabotiral ničesar.

Samo malo sem pospravil hišo. Omejil sem dostop do nekaterih formatov, ki so mi jemali hitrost. Odstranil sem nekaj nepotrebnih skript, ki so mi jemale živce. Pospešil sem stran, ker imam raje bralce kot čakalne vrste.

Normalna higiena. Digitalno pomivanje posode.

In rezultat? Eden od sistemov vidi manj kot prej. Tako malo, da vidi manj prikazov, kot jih je sam poslal.

To je trenutek, ko se človek ne more več jeziti. Ne more več iskati logike. Ne more več razlagati.

Samo začneš se smejati. Tisti iskreni, trebušni smeh, ki pride, ko realnost postane tako absurdna, da bi jo moral nekdo posneti in predvajati na festivalu eksperimentalnega filma.

In potem se zgodi nekaj zanimivega. Ko se nehaš truditi razumeti digitalni svet, ga začneš opazovati. In ko ga začneš opazovati, vidiš, da ni zloben, ni pameten, ni vsemogočen.

Je samo… včasih komično nedosleden. Kot prijatelj, ki ti prisega, da ni spil nič, medtem ko stoji na tvojem dvorišču in objema smetnjak.

In ko to sprejmeš, postaneš svoboden. Ne zato, ker bi razumel sistem, ampak zato, ker si končno sprejel, da ga ni treba razumeti.

To je moj dan.

To je moj triler.

To je moj mehurček, ki je vedel preveč. In če ga bereš, upam, da si šel prej lulat.

 

Pogosta vprašanja (FAQ)

Je Google Bubble kakšna serija?

Da, Google Bubble je oz.bo sezona Serije Masters. Ena je njena prva epizoda.

Kje se da Google Bubble – Masters – gledati?

GBM ni televizijska serija (še), zaenkrat je le spletna različica humoristične stand-up serije za branje.

Kdaj pride naslednji epizoda Google Bubble?

Kmalu. Več na Masters serija.