Zbogom narodnjaki, zbogom turbofolkerji…

Klima  vidno nakazuje, da prihajajo trenutki anti turbofolkerjem – narodnjakom v prid. Dnevi viška jugo prepucavanja so očitno mimo, četudi nekateri še vedno tulijo v luno. Ker se predajanja primitivizmu in javnemu udrihanju čez nekaj, kar nekateri smatrajo za presežek svoje kulture, navadno izogibam, bom sedaj, ko je  mnenje že nerelevantno, v to čast spregovoril nekaj besed.

Večkrat se mi je zdelo, da je to poveličavanje v našem prostoru načrtno, predvsem provokativno in je  večinoma prihajalo iz ust potomcev bivše juge, ki pa so bili rojeni tu. Vse je dobro, dokler je to radio doma ali v avtu, in imaš izbiro…

Sam sem bil nič kolikorat zaradi njihovega značilnega zavijanja ob dobro voljo, ker sem se nehote znašel v navzkrižju katerega od lokalov ali jih sprejel preko radijskih valov. Brez možnosti izbire sem bil prisiljen v poslušanje leto dni. Skratka moj sluh je bil posiljen prevečkrat, žal zlorab nisem nikoli prijavil!

Občasno sem ujel, kar nekaj vročih debat na forumih na to temo, sedaj je tudi tega rivalstva manj in redko ujamem kakšno krepko. Ne bom zanikal, da se nisem tudi sam občasno pregrešil in v si elementu s težko glavo želel nafulirati kakšen Aspirin, pa pred leti Vreteno ali Sit sam te kafano… To pa se mi je v afektu zdelo tudi vse, kar se tiče presežkov tovrstne muzike za moje pojme. Ko si zabarikadiran kje v svojem kevdru ali zidanici in navijaš na full, naj si bo južnjaško zavijanje ali naše pumpanje, “le nažigaj,” jaz pravim. Ko posiljuješ s tem ljudi okoli sebe ali še kaj več, pa  zna biti nadležno.

Z vsem spoštovanjem, nikoli pa nisem dobraval tistega pristnega zavijanja ala Zoran Jovanovič in kompanija. Sploh pa me moti, da bi podobne glasbene produkte vrteli preko naših medijev in v naših kafičih.

Ko ob zavijanju pevca brez posliha, brez razloga razbijaš kozarce, vihtiš z nožem ali celo streljaš v zrak, moraš biti  res top element? V Sarajevu ali nižje nisem bil že nekaj časa, ampak se na žalost iz preteklosti ne spomnim niti enkrat samkrat, da bi ujel katero od naših viž. Dvomim, da bi bilo tamkajšnji folk zadovoljen, če bi  desetkrat dnevno spustili v eter Wernerja, Slaka ali celo Naceta Junkarja.

Lahko da se motim, ampak če v kaj dvomim, potem je to to? Ne morem napovedati posledic, da bi se v etru katere od jugo postaj znašel najbolj iskan slovenski moški s svojo serenado. Predvidevam, da bi najmanj, kar bi se zgodilo, najprej teroristični napad na radijsko postajo, sledil pa bi še  bojkot proizvodov made by SLO!

Svoj  čas so na radiu zavrteli nekaj hitov, ker je bilo precej muzičkih želja, so naslednji  teden zahtevali že večurno oddajo v najbolj poslušanem terminu.  In jo kajpak dobili! Hudiča se potem težko rešiš.

No, zadnje mesece res opažam spremembo. Evforija je padla na znosno raven. Kriva ni recesija, ampak preobjeda zavijanja, nezadovoljstvo poslušalcev, karkoli že, le da je po okusu ljudstva.

Au revoir narodnjaci, au revoir turbomanija!