Vam nisem pravil že o Blogoroli
Nekateri ste se malce hudovali nad nekaj krepkimi, ki sem jih izpihal v afektu tega dne, ko sem prijel v roke naključni izvod Blogorole. Stvar osebnega videnja. Drugačen okus. Naj vrže kamen tisti, ki misli drugače.
Naj razložim interpretacijo:
Niti pomislite ne, da bi si želel, zaradi takšnih in drugačnih videnj vsebine, katera včasih doseže naravnost čudaško vsebino, njen konec! Ne zelo zaskrbljen, ampak zaskrbljen, že nekaj čas pogledujem na prazna stojala, kjer se je ponujala mimoidočim. Teče že drugi mesec. Ni je, ni Blogorole. Lagal bi, da je ne pogrešam.
Je #Blogorola propadla iz vzrokov na kakršne smo opozarjali, je kriva recesija, kot se je spraševal Piroman ali pa je res kar trdi uredništvo Blogorole.
Nekaj je gotovo. STOP je signal, da lahko vodstvo razmišlja, tako o vsebini, kot tudi odnosu do blogosfere.
Ni vrag, da čas ne bo prinesel nov svež vetrc!
Hm, prejšnji krat sva se pogovarjala o odnosu medijev do blogerjev: še en dokaz več, da nas ne jemljejo preveč resno!
Sicer je pa res, da ogromno Blogorol ostane v stojalih, kar kaže na to, da ne gre za ravno izredno brano stvar. Žurnali na primer vedno zmanjkajo, Blogorole pa lahko najdeš še skoraj teden kasneje.
Problem je, se mi zdi, da ni nobenega pravega razvoja. Eto, jaz sam ne vem zakaj je toliko mojih prispevkov notri, nisem na nobeni zvezi z nikomer, verjetno pa je tako, da nihče zares ne išče novih prispevkov, pač pa da je vse postalo že tako ustaljeno, da je dovolj samo nekaj avtorjev, da se napolni najmanj četrt Blogorole. Potem je še problem, da ni novičarstva, ki se še najbolje prodaja, kar pa je pri tedniku itak nemogoče. Za kakšne daljše zgodbe pa je težje, ker gre v takšno pisanje precej dela, plačilo pa je minimalno. Tudi ne gre za neko na določeno temo osredotočeno zadevo: to ni ne politični, ne športni magazin: to je vse obenem.
Večer je kot drugi časopisi v krizi in ima vedno manj bralcev, zato krčijo. Logično, da visoke živine ne bodo krčile pri sebi, čeprav je že na daleč jasno, da se da z blogov pridobiti veliko zastonj vsebine in z njimi polniti strani. Po mojem bo v naslednjem letu vsaj eden izmed večjih slovenskih časopisov šel rakom žvižgat, novinarji pa na cesto. Prihodnost je prej na spletu, kot v obliki prilog, čeprav tudi brezplačniki niso od muh in bodo po vsej verjetnosti preživeli.
Če bi imel sam možnost urejati Blogorolo ali kak drug blogerski časopis bi stvari zastavil malo drugače. Do zdaj namreč imam občutek, da temu blogerskemu časopisu ni uspelo motivirati niti večine blogerjev, kaj šele drugih, ki niti ne vedo kaj blogi so. Potrebno je narediti nekaj, kar bo nagovarjalo oboje.
Verjamem, da bi se dalo s kakšnimi dvajsetimi dobrimi blogerji vsaka dva dni spisati brezplačnik in ga tudi prodajati. Če bi bili blogerji seveda pripravljeni delati za podobno smešen znesek na prispevek, kot to počne Blogorola. Tednik pa itak.
men blogorola ni bila nkol zanimiva, ker je vsebina zgrešena.vse kar sem pokukal so bili intervjui, pa še ti so bili potem kr neki,ker je tisti,ki je bil intervjuvan predlagal renda WTF! nobenih pravih aktivnih, ki jih srečujemo vsak dan?????
Jin, pojasnilo, da je malo politično obarvanih blogi v SLO prostoru je mogoče dovolj velik razlog, da si zanimiv. Skupek pravih, predvsem pa ne preveč ‘brihtnih’ (če veš kaj mislim), bi lepo vodilo tak časopisek, ki bi z nekaj korekcije bil res pravi cuker s katerim bi se sladkali blogerji. Če se ne motim, je ravno to kamen spotike.
Domi, intrevjuji so svetla točka, le tisto kar navajaš je bv in potrditev mojih davnih domnev o roka-roki…
Kot bi otroku vzel liziko 🙂
Mislim, da že iz Razgledov, E Demokracije, Libertarca, Drugega Doma in mene lahko napraviš vsak teden za eno Blogorolo dolg brezplačnik. Vendar pa Drugi Dom nikoli ni v Blogoroli, ker tega noče, kako pa je z Razgledi, pa ne vem. Verjetno so tam prispevki malo predolgi. Je seveda še kar nekaj drugih, ki bi se jih dalo uporabiti, pa se jih ne.
Brihtnost pa seveda ni pogoj, da kaj prodaš. Bolj neumne zgodbe, bolj se berejo. Po drugi strani, nisem še videl ene poglobljene zgodbe v Žurnalu, vse prispevki, ki jih lahko napišeš ali po enem ali dveh telefonskih pogovorih in potem v eni uri, ali pa preprosto povzameš agencijske novice. In vendar deluje! 🙂
Materiala je itak dovolj, tako da bi iz tega, kot navajaš naredil lahko samo politični cajteng. Na spletu najdeš več poglobljenih študij, kot v kakšnem Žurnalu.
Nisem imel v mislih tisti pravi IQ, da bi laufalo;)
[…] Blogorola je bil kultni blogerski časopis z naklado 50 tisoč izvodov, ki je izhajal v začetku 18. stoletja. V njem sta objavljala France Prešeren in Ivan Cankar. Haaa, pa sem vas, zelenci. Prvi (odebeljen) del prvega stavka drži, kot pribit. Nadaljevanje pa bi bilo za Blogorolo čista žalost. […]
[…] Blogorola je bil kultni blogerski časopis z naklado 50 tisoč izvodov, ki je izhajal v začetku 18. stoletja. V njem sta objavljala France Prešeren in Ivan Cankar. Haaa, pa sem vas, zelenci. Prvi (odebeljen) del prvega stavka drži, kot pribit. Nadaljevanje pa bi bilo za Blogorolo čista žalost. Resnica o Blogoroli je skrita tu. […]