Tajkunski poker

Nekje leto in pol je mimo, ko sem, na eni od pavz sestanka podjetnikov, na lastna ušesa poslušal pripovedovati štorijo enega od srbskih poslovnežev, da je Delta Holding u ‘govnima’. Naj prevedem v vsem razumljivo. Srbska Delta Holding naj bi bila že slabi dve leti v dreku, v riti, v rdečih številkah, četudi je sklenila pri nas megalomanski posel šele ali že pred slabim letom.

To je tista Delta, katere biznismena-šefa Miroslava Miškoviča t.i.srbskega tajkuna, je veliki prijatelj tudi ljubljanski župan Z.Jankovič, ‘nekoč’ v nekem vakumskem obdobju tudi sam biznismen. G.Jankovič je svoj vrhunce finančnega operiranja doživel v času direktorovanja Mercatorju, nekogašnjemu najboljšemu sosedu. Ne ugibam, ker vem, da se mu kolca po tistih časih, četudi še ni bil tako založen z vsemi dobrinami in znanstvi.

Danes, od zadnjega javnega videnja njegovih salv turbo nasmehov, izpred slabega leta pred kamerami, v družbi eminentnih predstavnikov Krepa in Delte Holdinga, je njegov nasmeh dosegel  svoje skrajnosti. Dal je vedeti, da je srečen, da poka od zadovoljstva. Navkljub videnem, mi njegov smeh  še vedno skrajno enigmatičen?

Veselim se z ljudmi, ki so  dobre volje, saj tudi meni dvignejo raven veselja, samo kaj, ko večina za takšen prešern nasmeh nima nikakršnih razlogov.

Od vseh t.i.Tajkunov pa je on edini, ki  mu je uspel veliki met. Ne tako velik, kot bi si to želel sam, ampak z aspekta finančnih transferjev vsekakor zavidljiv. Ko vodi intuicija, pa misel na goloba in vrabca, zna biti uspeha tvorna nakana!

Včasih mi kdo reče, da imam 6i čut, da imam moč predvideti, tega se počasi zavedam tudi sam, čeprav mi prirojena sposobnost ne koristi kaj prida, sploh ko gre za personalne reči in je na kocki življenja moja duša.

Ravno zato nisem povsem prepičan, da so predhodne transakcije z delnicami Mercatorja in raznorazni biznisi dobili svoj spokoj, če dasiga tudi že davno sprevedeni? Ne pisano pravilo, ampak life pravi:” ko pade prva, padejo vse!”

Eminentnežem, kot je g.Jankovič in še nekaj modelom, zmanjkuje vzrokov za smeh, ta postaja vse bolj zaigran. Ker po besedah ljudi, na mestih, ki odločajo ali je smeh upravičen ali ni, bi znal nekaterim z lic izginiti zavedno. Sam verujem, da ljudem življenje piše določene bonitete! Zdaj eni jih izkoristijo, drugi ne, zdaj eni jih prekoračijo, drugi pa zaradi bojazni živijo v pomanjkanju.

Pa kdo  bi  vse to sploh razumel?

Obdobja iluzornih načrtovanj, gradenj gradov v oblakih, so razrečili nepričakovani vetrovi. Tako zmanjšana gospodarska rast, kot človeška neskormnost, je pokurila bonus generacijam vnaprej, pa za kak promil, bi lahko pripisali tudi zdravi pameti in predvsem izkoriščeni dobri volji obubožanega marljivega človeka, ki ne more ali ne želi dati. Okleščeni proračuni, ki so do sedaj omogočali igranje malih Bogov, naj si bo aktivno ali le prek nečesa slamnatega.

No, zloglasna Delta, ki je iz leta v leto kolebala med poštenim in nepoštenim (po besedah analitikov in politikov), pa se sedaj upira na moč, grozi s tožbami in spet gliha, kot na bolšjaku.

Ma kaj bi s pogodbami, saj smo vendar domači? Jaz sem videl tisti stisk rok, pa ne le jaz in par kooperantov,  videli so ga vsi.  V undergroundu velja stisk rok za kupčijo, ki odtehta vso spisano odvetniško papirologijo. Danes vsa čreva, ki terjajo ure podpisovanja in aneksiranja, podkrepljena s stiskom rok, pa naj bi prevagal deal z bolšjaka?

Podjetje je dobilo finančno injekcijo, ki jo je potrebovalo in zdaj polni cekinov, misleč na nepreudarno preteklost, recesijo in želijo nov, preudarnejši začetek, da bi iztržili več oz.dali manj… Varčevali bi na, komu ali čemu?

Na raznoraznih avkcijah ali licitacijah in še z drugimi besedami dražbah se pojavlja različna sodrga, kot tudi pošteni poslovneži, najdejo pa se se tudi paraziti, ki se udeležijo dogodka, brez vizije, brez denarja, a z nameno pridobitve. To se ene vrste spletkarji, ki zberejo za kavcijo ali le zastavijo bog si ga vedi čigavo bianco menico, da si pridobijo možnost glasovanja in poglavitnega, mešanja štren. Z roko pod mizo, tajanstvenim pogledovanjem in mimičnimi namigi dajo vedeti, da bi se odrekli kopice denarja, za manjšo provizijo.

Njihova prioriteta ni pohlep, samo in zgolj zaslužek, brez vložka.

Vsi hiper biznisi sklenjeni med elito spominjajo na dejanja za zeleno mizo, s spuščeno, v pritajenem siju gorečo lučjo. Akterji, posedeni okoli pogledujejo mrko izpod čela, skušajo biti hladni, nekateri si celo omislijo zatemnjene naočnike, da bi ne izdali svojih adutov. Na mizi je veliko žetonov in na kocki je prihodnost.

In fascinantno; nihče ne ve poreklo zastavljenih žetonov, nihče se o tem niti ne sprašuje!?

Skratka blefirajoči z upanjem na bogatijo gredo do konca!

Kdo bi jim zameril?