Ležeči župani, policaji, redarji in cestni exatlon

Slovenska mesta in vasi postajajo adrenalinski parki prežeti z neštetimi ovirami. Ležeči policaji so samo še en poligon smrti za športna vozila in samomorilska skakalnica za neprevidne ter neizkušene voznike motorjev.

Ne vem kdaj in kam je izginila pravica do varne, pa tudi do brezbrižne, vožnje?

Ne spomnim se trenutka, da mi je kdo odrekal prehitro vožnjo, saj imamo v to čast zakon, ki nam odreja kaznovanje. Sam se že velikokrat plačal radar zaradi prehitre vožnje. Z leti se skušam disciplinirati, koliko se le da, ker slučajnosti pač zakon ne pozna. Se zgodi. Naj bo to zavestno ali podzavestno, gre za prekršek. Toda to je le ena plat zgodbe. V svoji sem jaz tisti, ki je kaznovan. In ko smo pri kršenju cestnoprometnih predpisov poglejmo, če nam tisti, ki jih izvaja in ima od njih koristi, zagotavlja ustrezno varno infrastrukturo, kjer nas štrafajo. Brez seksanja ni otrok. Tudi brez ustrezne in varne ceste ni razloga, da bi se gledalo pod prste udeležencem v prometu. Ampak to je pač sektor država, ki sme početi karkoli in kjerkoli, četudi ponekod ni zagotovljeno niti toliko posluha za varnost, kot ga je bilo v času kočij in konjev.

Torej. Slovenske ceste in mestna jedra nimajo posluha za športe avtomobile. To je prvo. Trezna presoja, da je cesta prostor za vožnjo in ne exatlon poligon pri nas ne obstaja. Za nekatere je samoumevno, da po cestah vozijo le traktorji in terenci. Za vse ostalo poskrbijo redarji in policisti. Saj ko bi omenjeni tudi vzdrževali ceste bi bilo verjetno veliko bolje. Koncesionarji zgolj skrbijo za pozitivne bilance, in da jih na delovišču vsaj 16 podpira lopato medtem, ko trije rintajo.

Katastrofalno slabim cestam okrašenimi z milijardami lukenj se pridružujejo tudi nevarni in moteči ležeči policaji. Pa na regionalnih cestah vse več nekakšnih betonskih bunkerjev aka otočki, kot jih poimenujejo cestarji. Kdo kurca se je spomnil in kateri debil sploh dovolil na, kot šivanka ravni cestni trasi, sredi ceste, med pasoma, postavljati robnike in tlakovce? Je pa res, da večino takih cest, če bi bile v privatni lasti, bi inšpekcija že davno zaprla in do nadalnjega, torej do odpravljenih napak, prepovedala promet. Nevarnih odsekov je vsako leto več. Več je tudi prometa in novih udeležencev na vse sorte prevoznih sredstvih. Ne more za vse poskrbeti voznik osebnega vozila.

In ja, ni vse v cvičku in promilih, kot marketinško v medijih desetletja to zlorabljajo samooklicane organizacije za varno vožnjo in kavazi javna statistika. Nekaj je tudi v mamilih, norosti ljudi in veliko, zelo veliko, v slabi, dotrajani, nevzrževani infrastrukturi in psihopatski prometni ureditvi.

Ne more se vsak župan igrati z avtomobilčki v peskovniku, ne more vsak cestar na dotrajane dele cestišča in pred luknje postavljati opozorilne prometne znake, ne more vsak pešec odrejati kipanje pol kamiona asfalta pred mostom, ko pa bi s tem asfaltom lahko zakrpali vsaj 100 lukenj.

Bog nam pomagaj, cestarji in država nam ne bodo.