Kronologija predora Markovec

Brata Grimm sta pisala lepe in uspešne pravljice, Agatha Christie vrhunske kriminalne romane, jaz če bi bil pameten pa bi danes moral pisati pravljično-kriminalne kronologije.

Če citiram Robija: “Le še kronologije (zlasti #kronologija izgradnje predora Markovec) so bolj berljive in napete od svetopisemskega čtiva.”

Od tu branje perverzne kronologije izgradnje predora Markovec nadaljujete na lastno odgovornost. Za vsako travmo in pripombo se posvetujte z Regionalno obalo, pohvale in všečke pa pošljite Darsu.

Leto 2004
Sprejet predlog državnega lokacijskega načrta za gradnjo predora Markovec, ki so jo predvideli že v 80. letih minulega stoletja. Tako krajani kot občini #Koper in #Izola so bili proti predlogu lokacijskega načrta, češ da bo potekal le nekaj metrov pod hišami ter uničil dolino Pivol.

Leto 2006
avgust
#Dars je sklenil pogodbe o gradnji odseka hitre ceste med Koprom in Izolo, razen za predor Markovec. Postopek javnega naročanja za predor namreč še ni bil zaključen.

Leto 2007
6. september
Na razpis za gradnjo predora #Markovec so prispele tri ponudbe. Avstrijski #Strabag je poslal ponudbo v višini 98 milijonov evrov, italijanski Vidoni s partnerji je ponudil dobrih 87 milijonov evrov, slovenski podjetji #SCT in #Primorje pa bi predor zgradili za 96 milijonov evrov.

Leto 2008
marec
Nadzorni svet Darsa je dal soglasje, da gradnjo predora Markovec oddajo Vidoniju in partnerjem, a se je nato zapletlo, saj sta SCT in Primorje zahtevala revizijo.

28. april
Državna revizijska komisija je delno ugodila zahtevku za revizijo in razveljavila odločitev o oddaji del na predoru Italijanom. Sprejetje odločitve o izvajalcu se je zato močno zavleklo.

26. september
Dars je objavil nov, drugi razpis za gradnjo predora Markovec, potem ko je prvega po številnih zapletih s pritožbami razveljavil. Predviden rok za odpiranje ponudb je bil 17. november, a ga je Dars najprej podaljšal do decembra in nato še do januarja 2009. Vmes je SCT zahteval spremembo razpisnih pogojev, čemur niso ugodili, nato pa še zahtevek za revizijo, ki pa ga je državna revizijska komisija zavrnila.

Leto 2009
8. januar
Na razpis za gradnjo predora Markovec so prispele štiri ponudbe. Oddali so jih avstrijski Strabag, družbi Riko in SCT iz Ljubljane ter CPM iz Maribora v skupnem nastopu z avstrijsko družbo Alpine Bau. Najnižja je bila ponudba CPM, in sicer 64,5 milijona evrov.
junij 2009 – Nadzorni svet Darsa je soglašal s predlogom uprave, ki je za izvajalca za graditev predora Markovec izbrala CPM in Alpine Bau. SCT in Primorje pa sta julija na državno revizijsko komisijo vložila pritožbo ta sklep.

2. september
Za izvedbo del na predoru Markovec sta bila izbrana mariborski CPM in avstrijska družba Alpine Bau, saj je državna revizijska komisija zavrnila pritožbo SCT in Primorja. Predor naj bi zgradili do leta 2012, a že oktobra je bil podan predlog za stečaj glavnega izvajalca del na predoru CPM.

november
SCT in Primorje sta zahtevala obnovitev postopka za izbiro izvajalca gradnje predora, potem ko sta od informacijske pooblaščenke prejela odločbo z ugotovitvijo, da je Dars bistveno kršil pravila postopka.

2. december
Dars je podpisal pogodbo s CPM in Alpine Bau o gradnji predora Markovec v vrednosti 64,5 milijona evrov. Predor naj bi dokončali spomladi 2013.

Leto 2010
18. november
Zaradi tehničnih in finančnih težav CPM, ki je zašel v insolventnost, so na predoru Markovec ustavili gradbena dela.

Leto 2011
11. februar
Alpine Bau je od propadlega CPM prevzel gradnjo predora Markovec po nespremenjeni ceni 64,5 milijona evrov. Rok za dokončanje so zamaknili na avgust 2013.

11. april
Po tretji zaustavitvi del na semedelskem nadvozu je Dars sklenil dogovor z drugim pogodbenim partnerjem, Kraškim zidarjem. Medtem ko je slednji pospešil dela na nadvozu in do avgustovskega uslišanja pritožb krajanov delal tudi ponoči, Alpine Bau še v maju ni začel del na vzhodnem delu predora, kjer je gradnja tako stala več mesecev.

30. september
Stekel je promet po semedelskem nadvozu, pomembnem delu sistema v okviru predora Markovec.

8. december
Gradnja predora s koprske strani se je le nekaj dni pred načrtovanim prebojem cevi znova ustavila. Alpine Bau je pojasnil, da opravlja vzdrževalna dela na izkopnem stroju, po neuradnih informacijah pa je dela ustavil, ker ni želel podpisati novega aneksa k pogodbi o gradnji, po drugih pa, ker naj bi želel doseči zvišanje cene.

Leto 2012
16. januar
Alpine Bau je znova zagnal dela, ki so stala več kot mesec dni, ter dan kasneje uspešno prebil desno cev predora Markovec.

14. maj
Alpine Bau je prebil še drugo predorsko cev, Dars pa je napovedal, da bo v kratkem objavil javni razpis za vgradnjo elektrostrojne opreme v predoru.

27. junij
Nadzorni svet Darsa je soglasno razrešil predsednico uprave Matejo Duhovnik zaradi hujših kršitev obveznosti, ki so jih med drugim ugotovili pri podpisu protokola z Alpine Bau za izgradnjo predora Markovec. Dars naj bi v njem omejil pravice podizvajalcev.

27. avgust
Novi predsednik uprave Darsa Matjaž Knez je napovedal, da predor Markovec ne bo končan do pogodbenega roka (konca avgusta 2012), ampak v začetku leta 2013.

21. september
Na razpis javnega naročila za izvedbo elektrostrojnih del v predoru so prispele štiri ponudbe. Poslali so jih družbe J.V. Dürr, VNET in Entes, družbe J.V. Iskra sistemi, Riko, IMP, Javna razsvetljava in Technix, družbi J.V. Traffic design in italijanski Satrel ter družbi J.V. Tenzor in Dalekovod Zagreb.

konec oktobra
Dars je med ponudniki za izvedbo elektrostrojnih del po neuradnih podatkih izbral konzorcij ptujskega Trezorja in hrvaškega Dalekovoda, a sta nato dva od neizbranih ponudnikov vložila zahtevek za revizijo. Dars je zato januarja 2013 razveljavil odločitev o oddaji del in sklenil znova oceniti prejete ponudbe.

Leto 2013
marec
Dars je zavrnil vse ponudbe za izvedbo elektrostrojnih del v predoru ter napovedal nov razpis pod spremenjenimi pogoji in v spremenjenem obsegu del. Objavljen je bil julija, vse to pa je znova zamaknilo predvideno odprtje predora, in sicer do začetka turistične sezone 2014.

19. junij
Alpine Bau, ki se je že v letu 2012 znašel v finančnih težavah, je vložil zahtevo za začetek insolvenčnega postopka, 3. julija pa še predlog za stečaj. Na Darsu so sporočili, da projekt gradnje predora Markovec ni ogrožen, ker je Alpine Bau opravljal le še zaključna dela, ki bi jih po oceni Darsa lahko zaključil sam.

8. avgust
Dars je prekinil pogodbo z Alpine Bau za dokončanje del v predoru Markovec in začel postopek unovčenja bančne garancije v višini 10 odstotkov pogodbene vrednosti. Napovedal je razpis za izbor novega izvajalca.

18. september
Na novi razpis za izvedbo elektrostrojnih del sta prispeli dve ponudbi, obe nižji od ponudb na prejšnjem razpisu. Družbe Iskra Sistemi, Riko, IMP, Javna razsvetljava in Traffic Design so v skupni ponudbi ponudili slabih 12 milijonov evrov, družbi Tenzor in GVO pa 10,4 milijona evrov. Dars je izbral prvi konzorcij, a sta se Tenzor in GVO pritožila.

Leto 2014
marec
Potem ko je državna revizijska komisija zavrnila neizbranega ponudnika, je Dars s konzorcijem Iskra Sistemi, Riko, IMP, Javna razsvetljava in Traffic Design sklenil pogodbo o izvedbi elektrostrojnih del v predoru.
Na razpis za dokončanje del v predoru Markovec, ki je bil potreben po stečaju Alpine Bau, je prispelo sedem ponudb. Za najugodnejšega je bil izbran konzorcij podjetij CVP inženiring, Grafist in Hipox s ponudbeno vrednostjo 1,38 milijona evrov in marca so sklenili pogodbo.
edem ponudb. Za najugodnejšega je bil izbran konzorcij podjetij CVP inženiring, Grafist in Hipox s ponudbeno vrednostjo 1,38 milijona evrov in marca so sklenili pogodbo.

maj
Po prvomajskih praznikih so dela v predoru vendarle znova stekla. Dars je ocenil, da bi bila lahko zaključena do konca leta, a se je zapletlo zaradi pritožbe enega od ponudnikov za izgradnjo hitre ceste Koper-Izola in postalo je jasno, da predor do konca leta ne bo odprt.

4. november
Dela v predoru Markovec so bila že skoraj pri koncu, a odprtje je po novem ogrozilo dejstvo, da še ni bil končan postopek izbora izvajalca hitre ceste. Kljub temu so na Darsu napovedal, da bi v primeru ugodne rešitve glede izvajalca hitre ceste dela zaključili do spomladi in to s prihrankom od 15 do 20 milijonov evrov glede na pogodbeno vrednost.

Leto 2015
17. februar
Po izboru CPG Nova Gorica za dokončanje del na trasi hitre ceste Koper-Izola so se na tej povezavi začela dela. V predoru Markovec so ostala le še manjša dela, vezana prav na dokončanje del na omenjeni trasi.

15. maj
Po zaključku del je predor Markovec uspešno prestal prvi tehnični pregled. Tudi dela na hitri cesti Koper-Izola so bila končana. V Darsu so ob tem poudarili, da stroški izgradnje niso presegli pogodbenih vrednosti. Takrat znani stroški so znašali okoli 47 milijonov evrov za gradbeni del ter okoli 12 milijonov evrov za elektrostrojno opremo.

26. maj
V obalnih občinah so bili ogorčeni zaradi odločitve o vključitvi predora Markovec v vinjetni sistem. Z vlado so se dogovorili, da bo nov odsek hitre ceste skozi predor vinjeten do priključka na obstoječo izolsko obvoznico, obalna državna cesta pa bo predana v upravljanje lokalnim skupnostim.

5. junij
Odprtje predora Markovec za promet. (vir: Regionalna obala)