Dražje zavarovanje in višja cestna taksa pomenita velike izgube za državo

Avtomobilsko zavarovanje se je od lani podražilo za cca 15% ali v našem gospodinjstvu, kjer imamo na cesti najmanj šest vozil, v povprečju za kar 75 evrov na avto.

Ekonomije ne kreira ekonom, čeprav nam državni sektor in sploh parlament velikokrat to prepričanje prodajata prej za pravilo, kot izjemo. Razumljivo, da običajen državljan razmišlja, da podražitve prinašajo dobiček, ampak da tako razmišljajo ljudje plačani za dobro upravljanje sistema. Hmm … Tržna ekonomija in gospodarska rast je odvisna od potrošnje, kar je v tem primeru prav obratno, jo zavira ali celo ubija. S podražitvami s cest izginja vsak dan več vozil, po uvedbi astronomske cestne takse za vozila višjega razreda nad 3.500 kubičnih pa že desetletje na cesto prihajajo sezonsko ali le redko.

Kar v nekem trenutku pomeni nekaj evrov več, je v naslednjem hipu, skozi leto do poteka registracije, več tisoč evrski manko v blagajni.

In kje se skriva manko, kaj je razlog izgub, ko avta ni v prometu?

  • cestni sklad ali cestna taksa,
  • zavarovanje vozila, kasko in obvezno,
  • vinjeta,
  • poraba goriva,
  • vzdrževanje, servisiranje in izredne servisne storitve (rezervni deli, avtomehanička, kleparska dela…)

Veš tisto, ko se gre pravnik ekonomista in strugar računovodjo. No, to!

Od jeseni, ko se je podražilo avtomobilsko zavarovanje, in od časa podražitve cestnega sklada, so v našem gospodinjstvu parkirani že dve vozili, eno vozilo pa smo prav iz tega naslova prodali. Zaradi tega tretjega, danes, je zavarovalni agent še vedno v šoku, ker nisem podaljšal police, se pravi tretje, in mi je moral preostanek denarja do poteka celo vrniti denar.

Sam se 24 ur na dan v iskanju vseh sort alternativ in izzivov tako, da mi bo ta s prevozi in registracijami prava poslastica.