V spomin
Kričim, malo njih me sliši, ne zadržujem solz, pa njih toplino opazijo le redki, pišem v spomin in upam da o tem bo slišal svet, da bo vsak dan za to izvedel nekdo, nekje in občutil, kako minljivi smo in kako slični, pa tudi tako različni. Ne le v spomin, temveč najprej v čast mi znati, da je ta oseba bila moja stara mati. Kako prikladen dan izbrala, jesen začeto si zaznamovala. O žrtvovanjih in dobroti tvojih besed dovolj ne najdem, kot poet skozi napisan verz uspem izvleči vsaj nekaj…
preberi več