doživeto konfliktne reči meditacija pametovanja sumljivo brez porekla 

Superlativi povozili praznik dela

Smisel življenja so koke in petelini, prazniki, dobra plača in jugo fešte. Ko jebe delo, reveže in demokracijo.

Razmišljanje povprečnega javnega uslužbenca, in vsakega etničnega (plača=sociala) je pametno, ni pa rentabilno. To je razvidno iz javnega dolga, ki na današnji dan znaša 35 milijard evrov. In mimogrede, kar tako, ker vem, da vas 95% tega ne ve: Slovenski #BDP v letu 2017 je znašal 43,28 milijarde evrov.

Da, po financah je Slovenija Grčija, po praznikih pa smo še kar Jugoslavija. Pa recimo, da so zrelejša leta tista, ki začno prebujati nostalgijo, ampak s titovkami na glavi, v kolu, na partizanskih hajkah in o bitkah sanjajo tudi srednješolci. Ljudje okoli mene pa tej zadetosti podajajo diagnozo o čudnih časih. Pritrkavanje na vrata nostalgičnega vračanja v preteklost, po lažnem domoljublju (27. aprila), po prvomajskih praznikih (1. in 2. maj) in po dnevu mladosti (25.maj) s katerim si mašijo gube stoletniki, je  fikcija brez kompasa. Kaj sploh ima titovka in hej brigade s prvomajskimi prazniki? Pravzaprav kaj sploh imajo pomladni meseci z zimo?

Karkoli že in tudi če!?

Glede na to, da ni slabo ali pa je na trenutke celo bolje, kot kdajkoli, lahko negiram prepričanja večine in se ne strinjam z manjšino. Svet skozi moje oči je sončen in je moj. Kot je moj smisel življenja, kot je moj problem kako čez mesec ali pa na kakšno češpljo trzam…

Kaj pravzaprav je praznik dela in komu je namenjen?

Za telebane. Praznik dela je praznik za delavce. Popravek: je to bil. Ker smo pozabili kdo so ti ljudje, naj spomnim. To so tisti ljudje, ki so nekoč pa tudi danes težko delali v tovarnah za tekočimi trakovi, po terenu kopali jarke, v trgovinah prodajali, delavci v skladiščih, vzdrževalci infrastruktur, žerjavisti, mornarji, mehaniki, branjevke, tehniki, inženirji …

delavec délavec -vca m (ẹ́) 1. kdor poklicno opravlja kako fizično delo: njegov oče je delavec; najeti, odpustiti delavca; cestni, gozdni, poljski, pristaniški, tovarniški delavec; brezposeln, sezonski delavec; kvalificiran delavec; mezdni delavec; ročni delavec; delavec v proizvodnji; sindikat delavcev storitvenih dejavnosti / pri nas imamo danes delavce za fizično delo najete ljudi // v kapitalizmu pripadnik družbenega razreda, ki ni lastnik proizvajalnih sredstev: delavci in kapitalisti; gibanje se je naslonilo na široke ljudske plasti delavcev in kmetov 2. s prilastkom kdor poklicno opravlja kako delo, ki ni fizično: družbeni, duševni, filmski, kulturni, politični, zdravstveni, znanstveni delavec; javni delavec 3. kdor dela sploh: v jezikoslovju potrebujemo še mnogo delavcev / biti dober delavec prizadevno, uspešno delati; ekspr. ta je pa delavec!

Praznik dela je bil nekoč oddih za delavce, za garače, za tiste državljane, ki so ustvarjali dodano vrednost in izdelke, ki so odpravljali probleme, ne pa problemov ustvarjali, dobrine zapravljali in komplicirali življenje drugim. To preprosti ni praznik za bahače.

Ker v preproščini kroži prepričanje, da je danes praznik dela, le še praznik lenuhov na socialnih podporah, zafnanih birokratov, lažnivih politikov, nesposobnih funkcionarjev, hinavskih tajkunskih socialistov in oh in sploh je to praznik numero uno za državno upravo, je blišč tega precej zbledel. Kakopak, gospoda utrujena od prekladanja, pošiljanja terjatev, izsiljevanj in preusmerjanja državljanov od vrat do vrat ter od neprestanega gledanja na uro jim ti prazniki, kot takšni pridejo še kako prav.

Tudi mi smo do pred let za prvomajske praznike redno hodili na oddih. Navadno in tradicionalno nekam na morje, na obalo, kjer se je dalo martinčkat, kjer si ob prvih prodornejših žarkih menil, da boš prežganka, kot Pahor, najrevnejši slovenski Carringto. Med obilico športnih aktivnsti so se rodili številni plani, tako dobrih, kot slabih. Načeloma je to bilo včasij prav marginalno v primerjavi s pomembnostjo sporov korelacije moški-ženska, katerih vzrok bi lahko bil tudi pretirano dopustniško varčevanje. In vse to zaradi  podopustniške fame s katero se bomo soočili na domači sosedovi ograji, s sodelavci v službi ali s prijatelji na pivu. Poin praznikov je postal delati sosede, sodelavce in prijatelje še bolj nevoščljive in objavljati svoje tektonsko-selfijevske premike na družabnih omrežjih.

Praznik dela je sicer še vedno zakoreninjen globoko v Slovenca. Mladost, starost in status tu ne igrata vloge. Jaz ga že dolgo ne lepim na  poster komunizma, čeprav se je za rodil nekje v njegovih jaslih! Kljub čudnemu predznaki bom tudi letos obiskal katerega od kresov. Kresovanje je ponarodelo. Ne poslušajte ljudi, ki si ga lastijo.

0

Nedavni prispevki

Leave a Comment