Sindrom zlate ribice

Jasno in javno ne soglašam s stališčem naše vlade v zvezi z zaustavitvijo pogajanj s Hrvaško in sem se  odločil, da se institucionalno in aktivno s tem vprašanjem ne ukvarjam več.

Če izjavo Avrelija Jurija za javnost citiram po domače:”naj se vlada je…”

Jurij je svoje dobil, Jurij svoje ima, on se z banalnostmi ne bo ukvarjal. Še manj zagovarjal, po njegovem prepričanju, absurdov svojih koalicijskih kolegov v evropskem parlametu. Ampak Jurij, po mnenju mnogih je sam po sebi absurden, deluje, kot vulkan moralnih paradoksov…

Vlada je glede stališč o meji s Hrvaško enotna, kot že dolgo ne, zato je kazalec uperjen v drugo smer nerazumljiva poteza, ki ruši kredibilnost prepričanja kolegov. Če pred Evropo ne zagovarja stališč vlade in države, ki jo zastopa, ne vem čigava stališča potem zastopa?

Izjava je res nož v hrbet stranki in koaliciji, v sebi pa nosi nekaj prav zanj značilnih sporočil.

Ker je sprva le mlajšima Jurijema  uspelo zasesti poslanski mesti, se je senior, hote ali ne, znašel  v čakalnici s šansami(___%) ali celo predhodno že s kakšnimi stvarnimi idejami? Večina ve, da je izvolitev v DZ možna, ne le zaradi popularnosti in sposobnosti, ampak, tudi ker naš volilni sistem dovoljuje-omogoča razno razne špekulacije s kandidaturami po okrajih.

Zato še retorično vprašanje. Kako pa je z načelnostjo g.Jurij, kaj pa pohlevnost v zahvalo za poklonjen kolač, kaj pa morala…? No, za neumestno vprašanje o morali opravičilo, ker o morali vemo, o njej vedo celo šolarji, ki se šepetaje po hodnikih zavoljo vas sprašujejo o swinganju? Torej o vaši morali ne želim vedeti nič…več, še manj…

Prepogosto je večina naših politikov tarča sindroma ‘spomina zlate ribice’, ki napade njihov oslabljen imunski sistem, zoper moralno materialne razdvojenosti, kot je to sedaj že intervalni šolski primer g.Avrelija!

.

.

.

O čem sem že pisal v prejšnjem odstavku?

2+

Nedavni prispevki

Leave a Comment