pametovanja za mirne misli in duha 

Mini krila so božji dar

Iz spomina priklicane tarče poletnih presežkov dajo vedeti, da vidimo in pomnimo tisto, kar želimo.  Nerad to merim z vsiljenim mnenjem, četudi ga  vsake toliko želim  komu vsiliti tudi sam, vsaj deliti s kom. Kdo mi zameri? Je le trenutek vzhičenja, ogorčenja, razočaranja, sreče… Trenutki pridejo in minejo, kot utrinek na nebu, kot krč v želodcu, kot zgaga v grlu…

Skrivinčena lepota pa je kamen spotike številnih kritikov. Je resnica drugačna? Japajade. Večina teh buzijev, ki so pametni, orgazmirajo in se hranijo prav z njo. Moja tolerantnost pa je brezmejna. Je, kot zvezda na nebu. Ne tako iskriva, ampak tako prisrčna. Če ni blond, je pa črna, če ni rdeča, je pa kostanjeva. In ja, ekstremi so droga za tisto par rezerviranih sivih celic, ki delujejo na misteriozen način kemičnih procesov pod klobukom. Na svojevrsten način nas zasužnjujejo in nas spet na kontra način osvobajajo.

Če se je trend zadnja leta zasukal tudi na modnih pistah in izpodrinil  bolimične sprehajajoče obešanike,  se je to zgodilo zgolj zaradi okusa publike in ne škrtih modnih kreatorjev, ki svojo iznajdljivo kompenzirajo z manj potrošenega materiala, bolj nabreklimi oblinam v še bolj skrčenih oblačilih.  Trg na tak način preživi, estetika zadovoljuje, trpijo oči in pamet nori. Perfect!

Vonj pomladi že kroži. Čeprav v žensko modo nisem zahajal, sem se raje nad njo le naslajal.

Vitke ali baročne, le da so mamljive. Naj živi mini!

0

Nedavni prispevki

Leave a Comment